Priznam, da sem si dolgo naivno mislil, da je Luka Koper nekaj enostavnega in preprostega. Pač da gre za pristanišče, kamor vsak dan pridejo ladje, se natovorijo ali iztovorijo. Zaradi tega si nisem mislil, da je v ozadju kakšen resnejši sistem, ki za vse skrbi. A nato sem imel priložnost, da sem sodeloval pri enem projektu, kjer smo bili tesno povezani z Luko Koper. Takrat sem lahko prvič resneje spoznal, kaj se tam dejansko vse dogaja in koliko reči je potrebno imeti v mislih in jih predvsem uskladiti. Zato sem bil resnično fasciniran.
Posebej se spomnim, ko sem se prvič sprehajal čez Luko. Ta je bila veliko večja, kot sem si mislil. Vsa ta veličina me je prav malo vrgla s tira, kajti tega sploh nisem pričakoval. Ko sem nato gledal tiste ladje, ki so se raztovorile, sem bil čisto šokiral in osupel, nad samim številom tovora, ki je z nje prišlo. Zato me je zanimalo, kam ves ta tovor sploh gre. Tedaj so mi razložili, da ima Luka Koper v okrilju tudi svoja skladišča. To mi je bilo po eni strani logično, kajti tovora je bilo ogromno. A potem ko sem začenjal razumevati tudi ta skladiščni sistem, sem bil čisto fasciniran. Tovora je bilo toliko, da se je moralo točno vedeti, kje je kaj, kdaj je prišlo in čas odpreme. Zato tudi te reči niso bile tako preproste, kot se morda na prvo misel zdi.
Za zaključek moji presenečenj pa je bilo še to, ko sem ugotovil, da Luka Koper ni le ladijski promet. Združevati mora namreč tudi cestni in železniški promet, kajti tovor ne potuje le po morju, ampak mora priti tudi v celino. Zato je potrebno vse skupaj dobro organizirati, da ne pride do kakšne zmede ali zamude, kar lahko tukaj prinese kar nekaj finančnih stroškov in nezadovoljstev. …
