Ko človek začuti, da se je njegova osebnostna rast ustavila, je to boleč trenutek. Kajti živeti brez povezanosti s seboj, brez želja in ciljev ni lepo. Tako sem se začela počutiti jaz. Življenje se mi je sicer precej spremenilo, ker sem postala mama, ne bom rekla, da se mi je takrat osebnostna rast ustavila, niti najmanj, moja osebnostna rast je takrat bila na višku. Imela sem načrte, želje, a sem se od utrujenosti izgubila.
Tako sem počasi izgubljala samo sebe, pozabila sem na svoje želje, pozabila sem nase in tako sem zaplavala v napačne vode. Zelo me je prizadel stavek moje prijateljice, ki ga je povedala čisto tako, bolj zase, kot zame, a takrat sem vedela, da je to čista resnica. Rekla je, da nobena mama ne more biti tako dobra, če je pozabila nase, kajti vsaka mama mora poskrbeti zase, uresničiti svoje cilje, ker to je potem srečna mama. Ta stavek je pri meni spremenil vse in s tem dnem se je ponovno prebudila moja osebnostna rast, da sem spet našla sebe, svoje cilje, želje in bila zraven tega tudi dobra mama.
Že sam občutek ti pove, da je to res. Morala sem poskrbeti zase, da se spet nasmejim, da se pogledam in si rečem, da sem lepa in pametna. To je tista osebnostna rast, ki se ne sme nikoli ustaviti. Pri meni se je, a sem še pravi čas odreagirala, da spet razmišljam drugače.
Ker sem vedela, da bom vseeno sama težko uspela, sem se prijavila na tečaj, kjer so mi pomagali, da je moja osebnostna rast rasla in se razvijala. Spet sem bila ponosna nase, mogoče še najbolj do zdaj, kajti imela sem družino in lahko sem uresničevala svoje cilje in želje naprej. Moje življenje se ni ustavilo v kuhinji. Ponovno sem srečna, osebnostna rast je še kako pomembna, da mi živimo lepe dneve, mesece in leta.
…