Prišel je čas za zamenjavo avtomobila. Skrajni čas, saj je moj jekleni konjiček pravkar dopolni deset let. V preteklosti sem avtomobile kupoval nove in jih menjaval na tri, štiri leta. Tega, ki ga imam pa sedaj, pa sem kupil rabljenega, starega tri leta in odlično ohranjenega. Bil je garažiran in kot nov, kot da je pravkar prišel iz avtosalona. Tako me je vozil celih dolgih sedem let. Brez težav in kakršnihkoli problemov. To je bil tudi prvi, ki sem ga kupil tako privat, ne v avto trgovini. Nekako nisem nikoli zaupal v vse te prodajalce na netu. Goljufije so kar pogoste. Te table z napisom odkup rabljenih vozil so rastle kakor gobe po dežju. To je bila tržna niša v naši mladi državi. Sploh potem ko sme združili s celo regijo in so meje padle. So prodajali avtomobile iz zahodnih držav, kjer so že odslužili svoje. Pri nas so jih prodajali za med bi se reklo. Pa ne da karkoli kritiziram. Smo imeli v družini nekoga, ki se je ukvarjal s tem in je imel odkup rabljenih vozil. Pač poznam situacijo. Tako se odpravim v avto trgovino na ogled.
Prodajalec mi je svetoval, da naj raje pogledam pri nekom, ki ima odkup rabljenih vozil. Imajo večjo izbiro in pa kar je pomembno avtomobili so na zalogi, torej takoj dobavljivi. Samo odmajam z glavo in se odpravim v naslednjo prodajalno novih avtomobilov. Med potjo mi v oči pade napis odkup rabljenih vozil. Pa probajmo. Zavijem pred stavbo na parkirišču. Izbira res pestra. Se sprehodim med parkiranimi avtomobili. Veliko različnih modelov in pa tudi različne cene. Prodajalec se počasi sprehodi do mene. Rad bi menjal svoj avto za kaj novejšega, mu rečem. Pogleda moj avto in odpelje na mesto kjer so zmenke vozil kot je moj. Žal sem zvedel, da mojega avta ne vzamejo v račun. Se ne prodaja, mi reče prodajalec očitno lastnik te trgovine za odkup rabljenih vozil. Potem pa nič. Sedem v avtu in se odpeljem domov. Pobožam po armaturni plošči in si mislim, hja očitno bova še nekaj časa skupaj. …